Izleti - V enem dnevu na potep čez Pohorje

V enem dnevu na potep čez Pohorje
24.12.2012 AVTOR: Jure Jeraj
V začetku oktobra smo se štirje prijatelji, Marija, Sara, Simon in Jure odločili, da v enem ...

V začetku oktobra smo se štirje prijatelji, Marija, Sara, Simon in Jure odločili, da v enem dnevu, kombinacija teka in hoje, zmoremo celotno Slovensko planinsko pot, SPP, od Maribora do Slovenj Gradca. 

Uradni pričetek Slovenske planinske poti je v Mariboru, tako da je omenjen del poti tudi uraden začetek SPP. Ker smo vedeli, da bo pot dolgotrajna in fizično precej zahtevna, smo se odločili, da iz Ljubljane krenemo s prvim jutranjim vlakom v Maribor, ter z avtobusom nadaljujemo pot do planinskega izhodišča, ki se nahaja v Spodnjem Radvanju na odcepu Poti na okope.
 

Tu smo začeli s prvim vzponom, ki nas pripelje na pobočja smučišča, kjer se odpre lep pogled na Maribor. Pot smo nadaljevali proti zgornji postaji Pohorske vzpenjače in hotelu Bellevue. Do tu se opravi najdaljši vzpon omenjene ture, ki znaša približno 800 višinskih metrov. Pot nadaljujemo proti Mariborski koči, kjer začnemo z razgibanim delom poti, ki nas spremlja vse do zaključka ture. Slovenska planinska pot ne sledi le najhitrejši poti do Slovenj Gradca, vendar nemalokrat napravi obvoz na kakšen bližnji »vrh «. Prav zato velja opozoriti, da boste pri različnih opisih poti naleteli na različne podatke o dolžini trase in opravljenihvišinskih metrih. Dotični opis se nanaša izključno na traso SPP.
 

Omenjena pot je pravi biser razgibanega terena in različnih tipov rastja, zaradi katerega gozdovi na Pohorju spominjajo na deželo, kjer bi pričakovali, da bomo srečali palčka ali kakšno drugo pravljično bitje. Na poti nas pričaka osem planinskih koč, ki so dobršen del leta odprte. Če bi v kateri od koč radi prespali, je priporočljivo vnaprej preveriti, ali je koča prosta in če nudi tovrstno storitev. Nam so vsekakor služile kot postojanke, kjer smo spočili noge in z novo energijo napolnili utrujena telesa. Omeniti velja, da je bujnost narave in barvnih kontrastov odvisna od letnega časa. Kot smo izvedeli iz ust ljudi, ki smo jih srečali na poti, naj bi bilo tukaj najlepše ravno v jeseni.
 

V Mariboru nas je pričakala gosta megla, katero pa je na našo srečo in veselje hitro izpodrinilo težko pričakovano sonce. Kogar bi omenjena pot premamila do te mere, da bi jo rad tudi sam opravil, naj opozorim, da je uporaba navigacijske naprave zelo zaželena. Pot je mestoma slabše označena in se lahko kaj hitro izgubimo. Vendar v takem primeru svoje delo opravi tudi klasična karta zemljevida. Ko se je na naši poti čas dnevne svetlobe začel iztekati, je z mrakom počasi padala tudi vedno gostejša megla.

Približno 15 kilometrov pred ciljem, smo bili na območju Kop ujeti v trdi temi in neizprosno gosti megli. Na srečo je do izraza prišla navigacijska naprava, kateri smo sledili kot pijanec plotu in bili z nekaj zapleti in oteženim premikanjem v zadnjem delu poti varno pripeljani v Slovenj Gradec, kjer smo ob 23.30 uri dodobra utrujeni sedli v avto prijaznega študenta, ki smo ga smo spoznali preko spletne strani Prevozi.org in nas je nesebično čakal dlje, kot je bilo predvideno.
 

Pot od Maribora do Pohorja je po malem tudi logistični izziv, saj je predvsem iz Slovenj Gradca do Ljubljane izredno slaba povezava potniškega prometa, oziroma je v našem primeru, ko je bila nedelja, sploh ni bilo.
 

Pot bi priporočil vsem ljubiteljem lepe narave in gibanja v čudovitem okolju. Zaradi večjega števila planinskih koč, ki jih najdemo na poti, je s traso mogoče opraviti tudi v dveh ali treh dneh. 

Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ