Izleti - S Katarine na Polhograjsko Grmado in Tošč

S Katarine na Polhograjsko Grmado in Tošč
21.04.2013 AVTOR: Matej Zalar
Polhograjska Grmada (898 m) je verjetno najbolj skalovit vrh v Polhograjskem hribovju, Tošč (10 ...

Turistična zveza Medvode
T: 01 361 43 46 in 041 378 050
www.tzm.si

Turistično društvo Polhov Gradec

www.td-polhovgradec.si

Najlepši in najtežji maraton

www.najnaj21.si

Polhograjska Grmada (898 m) je verjetno najbolj skalovit vrh v Polhograjskem hribovju, Tošč (1021 m) pa je najvišji vrh vse odtlej, ko so Pasjo ravan za potrebe vojske pred slabimi štiridesetimi leti izravnali in ji odvzeli devet metrov. Čeprav najvišji, je Tošč slabo razgleden vrh, z vseh strani obdan z gozdom. Razgled je boljši s Polhograjske Grmade, pravzaprav s celega njenega skalovitega grebena, ki se proti jugozahodu nadaljuje z Malo Grmado (853 m).

Vzpon na zob nad Gontami
Na Grmado smo po najkrajši oziroma najmanj naporni poti, ki se začne na Topolu oziroma na Sv. Katarini, kar je splošno bolj znano ime tega kraja. V vas se iz medvoške smeri vzpnemo iz Sore po dolini Ločnice skozi Trnovec, iz ljubljanske oziroma južne smeri pa iz Gradaške doline čez Osredek pri Dobrovi. Parkiramo na križišču na koncu spodnjega dela Topola v bližini gostilne, kjer je dovolj prostora za nekaj avtomobilov. Mimogrede, v vasi sta dve dobro znani gostilni z domačo hrano: Dobnikar v spodnjem delu vasi in Gostilna na Vihri v zgornjem delu, na poti proti Sv. Jakobu (806 m), še enem razglednem vrhu, od koder se vidi čez celo severno Gorenjsko. V bližini cerkve sv. Katarine je še Vaška krčma, kjer je ob koncih tedna mogoče dobiti tudi kaj manjšega za pod zob.

Naša tekaška tura pa se začne v spodnjem delu vasi. Pravzaprav lahko parkiramo slabih 600 metrov naprej po makadamski cesti, ki pa je po drugi strani ravno pravšnja, da se nekoliko ogrejemo, preden zavijemo desno v gozd po širšem kolovozu, ki se le zlagoma vzpenja in sem ter tja tudi nekoliko spusti. To je kar dobra priprava na vse, kar sledi. Pot se oži, več je korenin in skal, nekajkrat se tudi strmo vzpne, med drugim čez nekaj lesenih stopnic.

Po slabih treh kilometrih smo na razpotju. Naravnost so Gonte, po tej poti se bomo vračali, levo pa se začne strm odsek na vrh Grmade. Izvijemo se iz objema gozda in, tam, kjer je v nekaj ovinkih najtežje, pritisne še močno sonce. Če nam ne pade tema oči, se lahko med vzponom razgledujemo proti vzhodu, čez Sv. Katarino na Sv. Jakob in sosednji Jeterbenk, vrhova, ki sta že na medvoški strani Polhograjcev. V štiristo metrih se vzpnemo za dobrih sto metrov do razpotja, kjer se desno pot spusti proti Gontam. Od tam se že dobro vidi tamkajšnjo izletniško kmetijo, ki je odprta ob koncih tedna in praznikih, le nekaj korakov čez ostre skale oddaljeni vrh pa je naravnost.

Na streho Polhograjcev
Sledi za tek razmeroma zahteven spust z nekaj skalovitimi prehodi, potem kratek, a strm vzpon z le nekaj višinskimi metri, in nazadnje prijeten iztek čez travnik nad kmetijo. Če je ostalo kaj moči za dodatnih 250 višinskih metrov, tečemo naravnost, nekaj metrov po kolovozu, potem pa levo, kot označujejo planinske oznake proti Tošču. Zgrešiti ne moremo, na razpotjih se držimo levo in seveda ves čas navzgor. Do predvrha, Malega Tošča (902 m), se vzpenjamo čedalje bolj strmo, potem pa za kratek čas spustimo. Prav do vrha bodo pritekli le najbolje pripravljeni gorsko tekaški junaki! Med drevesi lahko sem ter tja vidimo vrh Grmade, ki je s te strani precej veličastne oblike.

Z vrha Tošča se pot sicer nadaljuje proti Sv. Ožboltu (859 m) in naprej proti Črnemu vrhu, v obratni smeri, torej od Sv. Ožbolta proti Tošču, pa je potekal že omenjeni Najlepši in najtežji mali maraton, toda trasa je še pred Malo Grmado zavila levo na škofjeloško stran proti Osolniku.

Spust s Tošča je sicer kar zabaven in ko smo enkrat na Gontah, je najhujše za nami. Sledi prijeten tek čez travnik in po ravnini skozi gozd ob vzhodnih obronkih Grmade do že znanega razpotja, kjer zdaj zavijemo levo in se počasi spustimo nazaj do Topola. Seveda lahko tisti, ki se jim ne ljubi do Tošča, pot bistveno skrajšajo, če na Gontah takoj zavijejo desno

Na vrh iz doline?
Za ultimativni gorsko tekaški užitek se lahko na Grmado seveda vzpnemo iz doline Gradaščice: čez Belo, iz Dvora in seveda iz Polhovega Gradca, pa še iz Mačkovega grabna, kamor vodi pešpot mimo kmeti pri Mehačku ali po cesti in mimo kmetije Jelovčnik do Gont. Vse poti so izvrstno označene, med pohodniki pa je tudi kar nakeaj zagrizenih tekačev.
Letos drugič pripravljajo tudi Katarinski tek, katerega trasa je nekoliko drugačna od opisane. Start je v Topolu, mimo Gont pa se teče najprej do Malega Tošča in potem čez Grmado. Vsekakor pa je to trasa, vredna vsake kaplje znoja.
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ