Izleti - Gorski tek na Grintovec

Gorski tek na Grintovec
17.07.2013 AVTOR: Matej Zalar
Grintovec. 2558 metrov. Najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Planinski vodiči pohodnikom pripo ...

Rekordi
Najboljši čas med moškimi je leta 2006, ko je gorski tek na Grintovec prvič štel za pokal WMRA, postavil legenda gorskega teka Jonathan Wyatt (Nova Zelandija), ki je skoraj dva tisoč metrov višinske razlike premagal v času 1:15:43. Med najboljšimi je bil večkrat tudi Čeh Robert Krupička, ki je leta 2009 pred Wyattom zmagal s časom 1:17:05. Tretji rezultat vseh časov sta postavila Norvežan Jon Tvedt, ki je zmagal leta 2007, takrat kot veteran, in lanski zmagovalec Azerya Teklay iz Eritreje (1:17:27). Najboljši čas med Slovenci še vedno drži Andrej Mesner, ki je že na prvi izvedbi leta 2002 na vrh pritekel v času 1:21:17. Najbliže je leta 2007 pritekel Simon Alič, sicer specialist za tek na Grintovec (1:21:44).

Kraljica Grintovca je Čehinja Anna Pichrtova, ki si lasti kar nekaj najboljših časov, najhitrejša pa je bila leta 2006 (1:31:50). Daleč najboljši čas med Slovenkami iz leta 2006 še vedno drži Mateja Kosovelj, ki je tekla 1:36:08.

Več o Gorskem teku na Grintovec na spletni strani KGK Papež!

Grintovec. 2558 metrov. Najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Planinski vodiči pohodnikom priporočajo, naj si za pot od Doma v Kamniški Bistrici (600 metrov) do vrha vzamejo 5 ur časa. Rekorder Jonathan Wyatt je na vrh pritekel v dobri uri in četrt. Gorski tekači morajo najprej premagati sebe, potem goro in šele nazadnje tekmece. Tisti, ki so kdaj tekli na Grintovec, se tega prav dobro zavedajo. Večina planincev začne pohod nekoliko višje, pri postaji tovorne žičnice V Koncu (900 metrov). Če pridejo na vrh prej kot v treh urah, veljajo za zelo hitre.

Nejevera je rodila legendo
Vse se je začelo, ko je nejeverni avtoklepar Dušan Papež nekega dne tistemu, ki je sposoben teči do vrha, ponudil bogato denarno nagrado. Rodil se je tek na Grintovec. Leta 1996 je zmagal Marjan Zupančič (1:29:45), druga pa je bila Marija Trobec (1:51:24). Leta 2001 je bil ustanovljen Klub gorskih tekačev Papež in od leta 2002 dalje šteje gorski tek na Grintovec za slovenski pokal v gorskih tekih. Doslej je bil trikrat (2006, 2009 in 2011) tudi del serije WMRA Grand Prix. Lani se je celo prvič zgodilo, da so zaradi slabih vremenskih razmer cilj prestavili na Kokrsko sedlo. Samo enkrat, leta 2010, pa je tek na Grintovec odpadel – nadomestili so ga s Tekom na Veliko Planino, ki je bil takrat generalka za prihajajoče svetovno prvenstvo v gorskih tekih.
Še vedno velja, da le redki na Grintovec tečejo vseh 9,6 kilometra oziroma 1957 višinskih metrov. V resnici je tek na Grintovec borba za preživetje, umiranje na obroke in že meji na ekstremno preizkušnjo. V primerjavi z maratonom je kratek, toda redek zrak na visoki nadmorski višini naredi svoje: ko izmučeni pritečete na Kokrsko sedlo in vas čaka še več kot 750 metrov višinske razlike in ko končno pritečete – ali se privlečete – na Streho, vršno pobočje Grintovca, začne čas teči drugače.

Pot mučenikov
Do spodnje postaje tovorne žičnice V Koncu se začne precej lagodno, čeprav se v 2700 metrih dvignemo že za 290 metrov. Tam proga zavije na planinsko pot v smeri Kokrskega sedla. Strmo se vzpenja skozi gozd in v nadaljevanju vodi tudi čez dva izpostavljena dela, a v suhem vremenu povsem nenevarna. Kasneje spet zavijemo v gozd, potem pa čez greben pridemo do melišča pod Kokrskim sedlom. Tam smo že na višini slabih 1600 metrov! Skaloviti del poti je mestoma zahteven tudi zaradi gruščnate podlage. Strma pot do Kokrskega sedla s Cojzovo kočo (1793 metrov) je prva težja preizkušnja. Mladinci in mladinke tam zaključijo, starejši pa nadaljujejo desno v smeri Grintovca in Kočne. Vzpon kasneje popusti in pot se v nadaljevanju celo nekoliko spusti po zatravljenem terenu. Potem sledi nekaj dolgih minut resnice, ko se po skalovitem terenu pot vzpne na vršni greben. V planinskih vodičih piše, da je pot čez Streho nezahtevna … A gorski tekači, ki v zadnjem kilometru bijejo boj z vsem svetom, razmišljajo drugače … Vzpon na Grintovec ni zaman eden najtežjih v seriji WMRA!

Tek ali pohod?
Če se ga lotimo v borbi s časom, je Grintovec upravičeno strašljiva gora in morda si mislite, da se v kaj takega nikoli ne boste spustili. Pa vendar lahko na tekmovanjih WMRA Grand Prix nastopi prav vsak in udeležba je med slovenskimi gorskimi teki najštevilčnejša prav tam, kjer je najtežje.
Tudi če ne boste tekmovali, je sredi vročega poletja visokogorje odlična možnost za popestritev tekaške rekreacije. Ne računajte na to, da boste vso pot pretekli. Raje se na vrh odpravite v rekreativnem pohodniškem tempu. Obvezno vstanite zgodaj, in če ne boste tekli ali če niste prepričani v svoje sposobnosti gibanja po visokogorju, priporočam težjo pohodniško obutev. Ne pozabimo, da je Grintovec dvatisočak, zato ga moramo vzeti skrajno resno, čeprav najboljši na vrh pritečejo prej kot v poldrugi uri. Če hočete doživeti pravi gorskotekaški praznik ter videti na delu najboljše gorske tekače na svetu, je 28. julij pravi datum.

Več o letošnjem teku tukaj.

RAZPIS 2013.

Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ